SLOVARČEK IZRAZOV

Bele lise: so visoko razvita območja v Sloveniji (Osrednjeslovenska regija, Obalna regija). 

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)  

  • Ključni cilji do leta 2030:  
    • zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36%, od tega za 20% v sektorju ne-ETS 
    • vsaj 35% izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja, sprejetega na ravni EU  
    • vsaj 27% obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU, s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN 
    • 3% vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1% javnih sredstev.  

DDV: davek na dodano vrednost. 

De minimis: je instrument na področju državnih pomoči, ki državam članicam EU omogoča, da podjetjem dodelijo podporo iz javnih sredstev. Pri delitvi de minimis pomoči je potrebno upoštevati pogoje, ki jih opredeli Evropska komisija. 

Digitalizacija: oziroma digitalna transformacija predstavlja slovenskim podjetjem izziv in nove poslovne priložnosti. Sproža inovacijo in nove načine sodelovanja, organizacije in poslovanja. Za namen digitalizacije podjetji skladi Republike Slovenije in Evropske Unije razpisujejo več milijonov denarnih sredstev.

Dodana vrednost na zaposlenega: dodana vrednost prikazuje vrednost zaposlenega. Višja kot je vrednost, boljša je uspešnost delavcev in posledično podjetja. 

Dokumentacija javnih razpisov:

  • Sestavljena je iz treh delov:
    • vsebinski del(predstavitev investicije, določitev ciljev in namenov, razčlenitev in strukturiranje vsebine projekta),
    • finančni del (finančna konstrukcija, projekcija računovodskih izkazov, stroškovnik investicije projekta, finančni kazalci) in
    • administrativni del (priloge, podpisi). 

Državne pomoči: so tisti del javnih sredstev, ki jih javni organi z namenom splošnega gospodarskega razvoja selektivno dodelijo subjektom, ki delujejo na trgu. Spodbude lahko dodelimo v različnih oblikah, na primer kot nepovratna sredstva, oprostitev plačila davkov in prispevkov ali drugih zakonskih obveznosti, ugodna posojila, garancije ali vložke kapitala, ki niso skladni s tržnimi pogoji.  

EKO sklad: Slovenski okoljski javni sklad. 

Evropski zeleni dogovor: EU se je zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Evropski zeleni dogovor je dolgoročna strategija za preoblikovanje EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo s cilji: 

  • ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050, 
  • gospodarska rast bo ločena od rabe virov, 
  • prehod bo pravičen in socialno uravnotežen.  

Financiranje investicij: nakupi opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev.  

Financiranje poslovanja: obratovalni stroški podjetja, kar zajema plače in dodatke, trgovski material in ostale stroške, ki jih podjetje potrebuje za uspešno obratovanje.  

Finančna sredstva: vsako sredstvo, ki je lahko denar, kapitalski inštrument. Finančna sredstva so kot finančne naložbe največkrat razčlenjena na finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo, finančna sredstva v posesti za trgovanje, finančna sredstva na razpolago za prodajo ter dana posojila in odkupljene terjatve . 

Finančni načrt projekta: načrt, s katerim se podrobneje usmerja uresničevanje finančne politike v organizaciji, je posledica finančnega načrtovanja. 

Insolventnost: je nasprotje solventnosti in plačilni sposobnosti, je trajna oziroma dalj časa trajajoča plačilna nesposobnost podjetja.  

Investicijska vlaganja: so materialne investicije, ki pomenijo stroške nakupa novih strojev in opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroške gradnje, obnove in/ali nakupa objekta; ali nematerialne investicije, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc.  

Javni razpisiso namenjeni dvigu produktivnosti in konkurenčnosti podjetji, prispeva k strateškim ciljem države. Vsak projekt se mora umestiti v ustrezno področje javnega razpisa. 

Kapital podjetja: izraža lastni vir financiranja poslovnega subjekta in predstavlja obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če poslovni subjekt preneha poslovati.   

Konzorcij: je skupina vseh konzorcijskih partnerjev, ki ob solidarni odgovornosti nastopajo v skupnem projektu, ki je v sofinanciranje predložen na predmetni javni razpis. Konzorcijsko sodelovanje posamezni konzorcij izkaže s konzorcijsko pogodbo, ki jo morajo podpisati vsi člani konzorcija in jo priložiti vlogi na javni razpis. 

Konzorcijska pogodba: kvalitetna konzorcijska pogodba je v korist konzorcijskih partnerjev in agencije, kot subjekta. Vsebuje natančnejšo predstavitev izvedbe aktivnosti projekta s terminskim in finančnim načrtom po posameznih partnerjih, opredelitev vseh pravic in obveznosti posameznih konzorcijskih partnerjev, upravljanje pravic intelektualne lastnine, upravljanje sprememb in razreševanje sporov in veljavnost pogodbe.  

Konzorcijski partnerji: so podpisniki konzorcijske pogodbe in kot takšni skupaj in ob solidarni odgovornosti izvajajo projekt, ki je v sofinanciranje predložen na predmetni javni razpis. Konzorcijski partnerji pooblastijo prijavitelja, da v imenu konzorcija predloži skupno vlogo na javni razpis. 

Kredit: je vrsta posojila, finančni produkt, ki ga ponujajo pravne osebe (npr. banke), medtem ko posojilo lahko da kdor koli (tudi fizična oseba). Kot pri vsakem posojilu, kredit predstavlja posojen denar v zameno za plačilo obresti ter vračilo denarja po nekem času ter na dogovorjen način.  

Krožno gospodarstvo: je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče.  

LCA analizaje metodologija, ki se uporablja za analizo vplivov na okolje izdelka v vseh fazah njegovega življenjskega cikla. Običajne faze življenjskega cikla vključujejo ekstrakcijo surovin, predelavo materiala, proizvodnjo, distribucijo, uporabo in scenarij izteka življenjske dobe.  

Leasing: oblika financiranja, ki omogoča, da kot jemalec leasinga najamete vozilo, opremo ali nepremičnino z namenom uporabe v poslovne namene. Pri tem dajalec leasinga oziroma banka ostaja lastnik predmeta ves čas trajanja leasinga. 

Likvidnost: je značilnost premoženja ali posameznih delov premoženja, da se lahko hitro zamenjajo za denarna sredstva.  

MGTŠ: Ministrstvo za gospodarstvo, tehnologijo in šport  

Moratorij: pomeni odlog plačila dolga oziroma odlog plačila zapadlih obveznosti. Za moratorij se banka in kreditojemalec dogovorita s posebnim dogovorom, ki opredeli trajanje moratorija, rok in način vračila kredita, ter stroške, ki nastanejo zaradi spremembe pogojev kredita.  

MSP: je kratica, ki pomeni mikro, majhna in srednje velika podjetja.  

  • Definicija MSP: se na ravni EU enotno uporablja pri vseh politikah, programih, ukrepih in podporah tem podjetjem. Kot glavno merilo za določanje velikosti MSP se na ravni EU običajno uporabljajo število zaposlenih, prihodek in sredstva.  
  • Statistični uradi EU pa velikost podjetij določajo glede na število oseb, ki delajo. 
    • 0–9 oseb, ki delajo: mikro podjetje, 
    • 10–49 oseb, ki delajo: majhno podjetje, 
    • 50–249 oseb, ki delajo: srednje veliko podjetje, 
    • najmanj 250 oseb, ki delajo: veliko podjetje. 

Ne škoduj bistveno: načelo ki pomeni, da noben od izbranih ukrepov ne sme škodovati kateremu od šestih okoljskih ciljev EU. 

Neopredmetena sredstva: je nedenarno sredstvo, ki praviloma fizično ne obstaja. Praviloma se pojavlja kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo. Neopredmetena sredstva zajemajo dolgoročno odložene stroške razvijanja, naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter v dobro ime prevzete organizacije. 

Strošek nakupa opredmetenih in neopredmetenih sredstev je neupravičen, če je: 

  • dobavitelj povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, 
  • zakoniti zastopnik končnega prejemnika, član organa upravljanja ali nadzora ali njegov družinski član, 
  • udeležen kot zakoniti zastopnik, član organa upravljanja ali nadzora dobavitelja, 
  • neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu dobavitelja. 

Nepovratna sredstva: namenjena podjetjem za podporo raziskovalnih in razvojnih projektov, uvajanja in razvoja digitalizacije poslovanja, trženja, učinkovite rabe energije, nabavi strojne opreme ali financiranja drugih večjih projektov gradnje nepremičnin in investicij. 

Neupravičeni stroški: so stroški, kateri se ne uveljavljajo kot upravičeni pri financiranju

  • Primeri neupravičenih stroškov: 
    • izstavljanje računa samemu sebi 
    • stroški, povezani s finančnimi transakcijami, razen v posebej odobrenih primerih 
    • dolžniške in zamudne obresti 
    • odhodki za kazni, globe, pogodbene kazni, stroški sodnega postopka  

Nosilec konzorcija: je vodilni partner v konzorciju, ki je v imenu konzorcija pooblaščen za predložitev  vloge na javni razpis in v primeru izbora tudi za podpis pogodbe o dodelitvi sredstev. 

Območje »a«, ki je upravičeno po Uredbi o regionalni karti: Apače, Beltinci, Benedikt, Bistrica ob Sotli, Bloke, Braslovče, Brežice, Cankova, Celje, Cerknica, Cerkvenjak, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Destrnik, Dobje, Dobrna, Dobrovnik/Dobronak, Dolenjske Toplice, Dornava, Dravograd, Duplek, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hajdina, Hoče – Slivnica, Hodoš/Hodos, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Juršinci, Kidričevo, Kobilje, Kočevje, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Križevci, Krško, Kungota, Kuzma, Laško, Lenart, Lendava/Lendva, Litija, Ljubno, Ljutomer, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Metlika, Mežica, Miklavž na Dravskem polju, Mirna, Mirna Peč, Mislinja, Mokronog – Trebelno, Moravske Toplice, Mozirje, Murska Sobota, Muta, Nazarje, Novo mesto, Odranci, Oplotnica, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Polzela, Postojna, Prebold, Prevalje, Ptuj, Puconci, Rače – Fram, Radeče, Radenci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Rečica ob Savinji, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Sodražica, Solčava, Središče ob Dravi, Starše, Straža, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slov. goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Jurij v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentilj, Šentjernej, Šentjur, Šentrupert, Škocjan, Šmarje pri Jelšah, Šmarješke Toplice, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Tišina, Trbovlje, Trebnje, Trnovska vas, Turnišče, Velenje, Velika Polana, Veržej, Videm, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vuzenica, Zagorje ob Savi, Zavrč, Zreče, Žalec, Žetale, Žužemberk.  

Območje »c«, ki je upravičeno po Uredbi o regionalni karti: Ajdovščina, Bled, Bohinj, Borovnica, Bovec, Brda, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno, Divača, Dobrepolje, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Izola/Isola, Jesenice, Jezersko, Kanal, Kobarid, Komen, Kranjska Gora, Miren – Kostanjevica, Naklo, Nova Gorica, Piran/Pirano, Preddvor, Radovljica, Renče – Vogrsko, Sežana, Šempeter – Vrtojba, Šenčur, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Tolmin, Tržič, Velike Lašče, Vipava, Železniki, Žiri, Žirovnica.  

Obratna sredstva: so namenjena za pokrivanje izdatkov za nakup materiala in trgovskega blaga; izdatkov za opravljene storitve ter izdatkov za plače (neto plača, dohodnina, prispevki iz in na plačo, povračilo stroškov prevoza na del in stroški prehrane med delom).  

Obresti: so nadomestilo za uporabo tujih sredstev, ki jo mora posojilojemalec plačati posojilodajalcu za kapital, posojen v obliki denarja.  

Obrestna mera: Obrestna mera izraža stroške in prihodke kot odstotek zneska, ki si ga izposodite.  

Oddaja vloge: postopek, ki je  v večini primerov zadnji korak, katerega je potrebno izpolniti za prijavo na javni razpis.. Pred oddajo gre vsaka vloga skozi sistem dvojne kontrole, s čimer se zagotovi pravilnost podatkov in se zmanjša možnost zavrnitve.  

Okoljski certifikati znaki in registracije  

  • certifikat za izpolnjevanje standarda ISO 14001 (je mednarodni standard, ki zajema obvladovanje okoljskih vidikov proizvodne ali storitvene dejavnosti ter obsega izpolnjevanje zakonskih zahtev, učinkovito izkoriščanje virov in preprečevanje onesnaževanja okolja).  
  • certifikat za izpolnjevanje standarda ISO 50001 in dokazilo o registraciji organizacije v sistem Emas (ISO 50001 je mednarodni standard, ki omogoča organizacijam vzpostaviti sisteme in procese, potrebne za izboljšanje energetske učinkovitosti Shema EMAS (ECO – Management and Audit Scheme – sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij) je namenjena spodbujanju primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivih njihovih dejavnosti na okolje).  
  • dokazilo o podelitvi znaka za okolje Ecolabel (okoljska izjava je glavni način seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izboljševanja učinkov ravnanja z okoljem, hkrati je izjava tudi priložnost za promocijo pozitivne podobe organizacije pri kupcih, dobaviteljih, okolici, pogodbenikih in zaposlenih.  

OPO – obmejna problemska območja: se zaradi različnih razlogov soočajo z razvojnim zaostankom na mnogih področjih. Med poglavitnimi vzroki so slabša prometna dostopnost, razpršena poselitev, težave pri vzdrževanju in razvijanju infrastrukture ter strožje zahteve pri varstvu okolja. To ima negativne posledice na raven življenjskih razmer za prebivalstvo, kar prispeva k naraščajočemu številu dnevnih migracij in pospešenemu praznjenju prostora. Prav tako se gozdovi zaraščajo, območja pa v vseh pogledih razvojno nazadujejo.  

Opredmetena sredstva: so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema in biološka sredstva. Opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja prepozna, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim.  

Plačilna sposobnost: zmožnost pravočasnega plačevanje računov (Skladno z 11. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je plačilna sposobnost – sposobnost pravne ali fizične osebe poravnati vse svoje finančne obveznosti, takrat ko zapadejo).  

Podpisi vlog: Vlogo lahko podpiše le zakoniti zastopnik prijavitelja s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali lastnoročnim podpisom. V primeru kolektivnega zastopanja, ko nihče od zakonitih zastopnikov prijavitelja ne more prijavitelja zastopati samostojno, velja, da se k vlogi priloži pooblastilo zakonitih zastopnikov prijavitelja, ki pooblaščata/jo enega od zakonitih zastopnikov prijavitelja za podpis in oddajo vloge. Podpisovanje vloge za oddajo preko drugih pooblaščencev ni dopustno. Vloga, ki ne bo podpisana s strani zakonitega zastopnika prijavitelja v skladu s prejšnjim odstavkom, bo kot formalno nepopolna tudi zavržena.  

Poslovna ideja: ideja, katera rešuje probleme ljudi, je osnova za nadaljnje delovanje. 

Poslovna skrivnost: Informacija javnega značaja, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.  

Poslovni načrt: Poslovni načrt je pisni dokument, v katerem podjetnik opredeli svoje cilje za določen posel in strategije, s katerimi namerava doseči te cilje.  

Posredni stroški: Za posredne stroške je upoštevano pavšalno financiranje, in sicer v višini v naprej določene pavšalne stopnje upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na projektu, ali drugih stroškov projekta.

Povratna sredstva: so finančna sredstva, namenjena podjetjem, ki jih vsako leto razpisujejo različni skladi Republike Slovenije in jih podjetja vračajo na mesečni bazi v obliki kreditov. 

Protiračun ali kontra račun: račun druge osebe, ki je udeležena v poslu. Gre za račun prejemnika pri plačilu oz. za račun nalogodajalca pri nakazilu.  

Prototip: je izvirni model, oblika ali primerek, ki služi kot osnova za druge proces in nadaljnje raziskave. 

Raziskovalno razvojni projekti (RRI): Predmet javnih razpisov je sofinanciranje izvajanja RRI projektov konzorcijev podjetij, usmerjenih v zeleni prehod in krožno gospodarstvo. Projektni cilj vsakega RRI projekta mora biti nov ali izboljšan izdelek, proces ali storitev, razvit do stopnje, da je potrjen v končni obliki ter primeren za uporabo v realnem okolju. Slednje pomeni uporabo izdelka, procesa ali storitve v njihovi končni obliki in v predvidenih pogojih operativne uporabe.  

Razpisna sredstva: so tista, katere agencije, ministrstva razpišejo za določen projekt. 

Ročnost kredita: doba odplačevanja posojila oziroma vezave sredstev. Poznamo, kratkoročni krediti (vračilo do enega leta), srednjeročni krediti (vračilo od enega do pet let), dolgoročni krediti (vračilo od pet do trideset ali več let).  

RRI: so javni razpisi namenjeni raziskavam, razvoju in inovacijam. 

Sklad NOO: je načrt a okrevanje in odpornost Slovenije, kateri prinaša dodatna sredstva za omilitev posledic COVID-19, nanaša se na zeleni in digitalni prehod. 

Slovenska industrijska strategija 2021-2030:  

  • Ključni cilji:  
    • povečati produktivnost dela, merjeno z dodano vrednostjo na 66.000 EUR do leta 2030, 
    • zeleni razvoj: povečati snovno produktivnost, 
    • ustvarjalni razvoj: izboljšanje Slovenije na inovacijskem indeksu, 
    • pametni razvoj: izboljšanje Slovenije na DESI indeksu.  
  • Vsebinski cilji: 
    • dvig števila raziskovalcev v poslovnem sektorju, 
    • dvig deleža inovacijsko aktivnih podjetij, 
    • dvig deleža izdatkov za RRD v BDP v poslovnem sektorju.   

Sofinanciranje projektov: delno ali v celoti povračilo stroškov – pomoč podjetjem za boljše in lažje poslovanje. 

Solventnost: je trajna plačilna sposobnost. Podjetje je solventno, če je na dolgi rok sposobno poravnavati vse svoje finančne obveznosti, ko te zapadejo.  

SPIRIT: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije.  

SPS: Slovenski podjetniški sklad.  

Standardna lestvica stroška na enoto: predstavlja strošek dela na ravni ure. Strošek dela je določen na podlagi Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22), in veljavnih cen ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2022, izračunanih s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).  

Strategija pametne specializacije: Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti.  Pametna specializacija je torej strategija za:  a) krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnosti,  b) diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti. 

Stroški plač in povračil z delom:  So stroški, ki jih prijavitelj upravičuje z delo svojih zaposlenih in se beležijo preko časovnic. Za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na projektu, se za uveljavljanje upravičenih stroškov lahko uporablja Standardna lestvica stroška na enoto ali  dejanski nastali stroški zaposlenih, ki se uveljavljajo preko pogodb o zaposlitvi in plačilnih list. 

Stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški storitev pogodbenega razvoja, ki so bile kupljene od zunanjih izvajalcev po običajnih tržnih pogojih ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt javnega razpisa.  

Stroškovno mesto: del organizacije, na katerem se pri poslovanju pojavljajo stroški, ki jih je mogoče razporediti na posamezne stroškovne nosilce in je zanje nekdo odgovoren.  

Subvencijaje denar dodeljen iz strani države ali skladov za lažjo realizacijo projektov. Večkrat imenovana kot nepovratna sredstva.  

Trajnostni razvoj: razvoj človeške družbe, pri katerem se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja. S trajnostnim razvojem naj bi se ohranjala biološka raznovrstnost. 

TRL lestvica oz. lestvica tehnološke razvitosti: Lestvica TRL je pripomoček pri načrtovanju poteka vašega projekta in postavitvi terminskega plana, pri čemer pa lahko potek in zaporedje aktivnosti v določeni meri odstopa od predstavljene TRL lestvice, v skladu s posebnostmi vašega razvojnega projekta.   

Upravičeni stroški: So stroški, za katere lahko prijavitelj zahteva povračilo stroškov. Upravičeni stroški na javnih razpisih so določeni v razpisni dokumentaciji.  

Velikost podjetja: v Sloveniji je delitev na mikro, mala, srednja in velika podjetja. 

Zahtevek za izplačilo: je obrazec, katerega priloži agencija, sklad.. po opravljenem, realiziranem projektu, za povračilo vloženih stroškov, kateri so sofinancirani.  

Zahtevek za povračilo stroškov: obrazec, s katerim po končani investiciji pridobite nepovratna sredstva, na katerega ste se prijavili. 

Zeleni prehod: evropska strategija za podnebne spremembe in manjšo degradacijo okolja.