Podjetja in škoda v poplavah – Kako do pomoči (nepovratnih sredstev)

Do nepovratne pomoči za podjetja, ki so utrpela škodo v poplavah

Ministrstvo je na pobudo gospodarstva omogočilo dodaten rok za prijavo škode podjetij v poplavah, in sicer do 20. septembra 2023.

Podjetja, ki za sanacijo potrebujete predplačilo pomoči v višini do 10 odstotkov ocenjene škode, morate prijavo oddati do 1. septembra 2023. Podjetja, ki ne potrebujejo predplačila, pa lahko oddajo prijavo škode do 20. septembra 2023.

Da bi lahko podjetja prejela nepovratno pomoč za vso škodo, ki je bila povzročena v poplavah, morate izpolniti obrazec, s katerim je potrebno oceniti škodo na strojih, opremi, zalogah in zaradi izpada prihodka.

Ta ocena škode bo podlaga za ukrep »Predplačila za pomoč v gospodarstvu« in potem tudi za nadaljnje postopke za pridobitev subvencij za povračilo škode v gospodarstvu.

Na obrazcu pa ni predvidena ocena škode na poslovnih stavbah, saj jo bodo podjetja prijavila svoji občini na posebnem obrazcu, ki ga bo izdala občina.

Obrazec za oceno škode je na voljo na spletni strani ministrstva, oddati pa ga je treba do 1. septembra bodisi na e-naslov ministrstva mgts@gov.si ali po navadni pošti (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor (z oznako »Poplave avgust 2023«)).

Katere pogoje morate izpolnjevati, da lahko prejmete nepovratno pomoč

Do pomoči so upravičeni oškodovanci iz gospodarstva:

gospodarske družbe,
podjetniki posamezniki (s. p.), posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
zavodi in zadruge s sedežem v Sloveniji

in izpolnjujejo naslednje pogoje:

sedež in/ali poslovna enota je v prizadetih občinah skladno s sklepom Uprave za zaščito in reševanje (URSZR) – sklep kot prizadete občine opredeljuje občine v regijah: Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Osrednje slovenska, Notranjska, Pomurje, Podravje, Posavje, Severno primorska, Vzhodno štajerska, Zahodno štajerska in Zasavje, medtem ko občine Ankaran, Piran, Koper in Izola ne sodijo med prizadete;
so utrpeli škodo na strojih in opremi in/ali škodo nastalo zaradi uničenja zalog in/ali škodo zaradi izpada prihodka;
zaradi posledic avgustovskih poplav ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje.

Glede na shemo državnih pomoči pa so iz ukrepa izločena podjetja iz dejavnosti: primarni sektor kmetijske proizvodnje, sektor ribištva in akvakulture, predelava in trženje kmetijskih proizvodov, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cen ali količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je dala na trg zadevna gospodarska družba, ali kadar je pomoč pogojena s tem, da je delno ali v celoti prenesena na primarne proizvajalce.

Prejmite nepovratno pomoč

Kontaktirajte nas za BREZPLAČNO svetovanje pri pridobitvi teh nepovratnih sredstev.

Na elektronski sporočilo nam pošljite:

opis podjetja
okviren popis škode

in kontaktirali vas bomo s povratno informacijo.

Dopolnjen zakon o odpravi posledic naravnih nesreč

Vlada je dopolnila zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) z dodatnimi ukrepi, ki so vezani na škodo, povzročeno v poplavah.

Po ZOPNN je določeno, da so upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Sloveniji. Zakon v primeru dodeljevanja nepovratnih pomoči določa, da se za odpravo škode v gospodarstvu lahko dodeli pomoč v vrednosti 50 odstotkov nastale škode.

V primeru, da je podjetje imelo zavarovanje za primer naravne nesreče, se lahko ta delež pomoči dvigne še za dodatnih 10 odstotkov. Pri škodi na strojih in drugi opremi ter za škodo, nastalo zaradi uničenja zalog in izpada prihodka, ki so bili zavarovani proti naravni nesreči, kakršno je imel upravičenec, se namreč lahko krije največ 60 odstotkov škode.

Vlada je v zakon dodala naslednje ukrepe:

Vlada lahko odloči o predplačilu sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče, ki ga pripravi ministrstvo za gospodarstvo na podlagi predhodne ocene škode. Predplačilo se lahko dodeli upravičencem, ki zaradi posledic poplav ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje, in sicer največ do višine 10 odstotkov predhodne ocene škode.
Uvaja se možnost finančnega inženiringa v obliki posojil, ki jih bo dodeljevala SID banka, ali jamstev za bančna posojila, s katerimi bi se podjetjem pomagalo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Ukrep se bo uporabljal tudi za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so prizadele podjetja od 1. januarja 2023.
Javnim skladom, ki izvajajo javne razpise in pozive, prek katerih podjetjem dodeljujejo ugodna posojila, se omogoči, da oškodovancem v avgustovskih poplavah dovolijo odlog plačila obveznosti iz posojilne pogodbe, in sicer za največ 12 mesecev. To velja za obveznosti, ki do dneva uveljavitve zakona še niso zapadle v plačilo.
S spremembami se še določa, da je mogoče sredstva, namenjena likvidnostnim ukrepom za blažitev posledic energetske krize, nameniti za odpravljanje posledic poplav v letu 2023.

Višja sila, čakanje na delo, dopusti prostovoljcev

V ZOPNN je vlada dodala tudi ukrepe s področja trga dela:

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica naravne nesreče, bo upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev traja od 3. avgusta do 31. decembra 2023.
Delodajalci, ki delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic poplav, imajo pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem. Ta ukrep velja za obdobje od 3. avgusta do 31. oktobra 2023, ga pa vlada lahko podaljša. Država bo povrnila 80 odstotkov nadomestila plače, kar bo omejeno z višino povprečne plače v državi za maj 2023, torej 2.208,15 evra. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije država, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca.
Prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, ima pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav.
Zvišuje se tudi meja enkratne solidarnostne pomoči, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja. Doslej je bila ta meja dva tisoč evrov, po novem se ta znesek za primer avgustovskih poplav zvišuje, in sicer na deset tisoč evrov za hujšo škodo, nastalo delavcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, ki jo bo letos izplačal delodajalec.

Na pomoč lahko računajo tudi samozaposleni

Za samozaposlene, ki zaradi poplav ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo težje, je predvidena pomoč v višini 1.200 evrov na mesec od avgusta do konca leta. V ZOPNN je določena višina pomoči tudi za samozaposlene v kulturi in kmete, in sicer za samozaposlene v kulturi znaša 760 evrov na mesec, pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa 1.020 evrov na mesec.

Upravičenec do pomoči za samozaposlene je oseba, ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in ki dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah. Tisti podjetniki, ki v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje niso vključeni za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, so upravičeni do sorazmernega dela pomoči za samozaposlene.

Hitrejša dodelitev sredstev občinam

S spremembami zakona se pospešuje tudi dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki predplačila. Občine lahko za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejmejo finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode.

Davčne obveznosti v času sanacije

V poplavah prizadeti davčni zavezanci, tako fizične kot pravne osebe, imajo različne možnosti pri davčnih in drugih finančnih postopkih, so pojasnili na Fursu. V skladu z vladnim odlokom o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki velja od 6. avgusta en mesec, se odpravlja krajevna pristojnost za sprejem vlog za finančne urade, omogočeno je vlaganje vlog po elektronski poti brez kvalificiranega elektronskega podpisa, razen če zakon določa obvezno vlaganje vlog prek aplikacije eDavki, za sedem dni se podaljšujejo vsi procesni roki, omogočata se tudi podaljšanje roka za izpolnitev materialnih obveznosti ter podaljšanje roka za izdajo odločbe in podobno.

Na Fursu so spomnili tudi na nekatere druge možnosti. Zavezanci lahko vložijo predlog za predložitev obračunov in napovedi po izteku zakonskega roka iz opravičljivih razlogov. Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka iz opravičljivih razlogov zamudila rok ali narok ali drugo procesno dejanje. V primerih, ko se davčna osnova za tekoče leto razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, je mogoče zaprositi za medletno spremembo višine predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb. Na voljo pa je tudi možnost vložitve vloge za ugodnejše odplačevanje davkov.

Mehanizem za civilno zaščito in pomoč EU

V Bruslju so aktivirali mehanizem za civilno zaščito, ki omogoča pomoč v obliki strojev in ekip. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ob obisku v Sloveniji povedala, da sta se s premierom Golobom dogovorila o paketu pomoči, ki ima tri elemente: solidarnostni sklad (sto milijonov evrov letos, 300 milijonov v letu 2024), načrt za okrevanje in odpornost (poleg sredstev, ki jih Slovenija že črpa, je na voljo še 2,7 milijarde evrov povratnih sredstev, za katere lahko še zaprosimo) in možnost reprogramiranja kohezijskih sredstev.

Premier Golob pa je ob obisku von der Leynove napovedal tudi nove ukrepe, med drugim vzpostavitev posebnega sklada za obnovo po poplavah. Vanj bodo vključili evropska in proračunska sredstva, prvi obrok iz nacionalnega proračuna bo 300 milijonov evrov. Za sanacijo škode po poplavah je napovedal povečanje proračunske rezerve za okoli 220 milijonov evrov.

STE med upravičenci za nepovratno pomoč?