Kje bodo nepovratna in povratna sredstva v letu 2023?
Leto 2022 je bilo v znamenju ogromno novih javnih razpisov, ki so naslavljali prednostna področja razvoja Evropske Unije. Z letošnjim letom pričakujemo javne razpise za povratna in nepovratna sredstva, ki izhajajo iz novih izvedbenih dokumentov in se nanašajo na črpanje kohezijskih sredstev 2021 – 2027. Trenutno so ti dokumenti še v pripravi, saj se dokončujejo projekti, ki so sofinancirani iz kohezije 2014-2020.
Pred kratkim je vlada z reorganizacijo ministrstev ustanovila novo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), ki je nadomestilo prejšnjo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Sporočili so, da bodo podrobnejši načrt razvojnih spodbud za leto 2023 sporočili nekje do sredi februarja.
Največ spodbud je po trenutnih informacijah za pričakovati za področje raziskav in razvoja, izredno velik poudarek pa bo na spodbujanju projektov, ki bodo prispevali k zelenemu prehodu gospodarstva, s fokusom na vpeljavo krožnega gospodarstva in povečana skrb za zmanjšanje podnebnih sprememb.
Že poznate osnovne principe na področju zelenega prehoda in krožnega gospodarstva? Slednje bo kmalu eden izmed pogojev za pridobitev ugodnejših financiranj ali prijave na javne razpise za nepovratna sredstva.
Katera področja bodo prišla v poštev za sofinanciranje?
Po navedbah MGTŠ bodo za sofinanciranje prišla v poštev naslednja področja:
- interventni ukrepi za omilitev posledic energetske krize: druga polovica 2022 in leto 2023 bosta v znamenju ukrepov za blažitev negativnih posledic energetske krize na gospodarstvo; sprejeta sta bila dva interventna zakona za sofinanciranje povišanih stroškov podjetij za energente;
- gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij: za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij, to sta savinjsko-šaleška in zasavska regija, je predviden sklad za pravičen prehod. Cilj je transformacija teh dveh regij za izstop iz premoga in prehod k dejavnostim z višjo dodano vrednostjo;
- raziskave in razvoj (RRI): velik poudarek bo na podpori projektom raziskav in razvoja, predvsem bo šlo za podporo projektom od razvojne faze TRL6, torej od faze prototipa do vstopa na trg;
- podjetništvo in internacionalizacija;
- krožno gospodarstvo;
- lesna industrija;
- turizem in
- šport.
Lesna industrija
Javni razpisi za lesno industrijo se pričakujejo v drugi polovici leta. Njihov cilj je povečati kapacitete za učinkovito predelavo lesa z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije, s čimer bi povečali samooskrbo z lesenimi polizdelki in izdelki. Razpisi bodo podprli sofinanciranje investicij, ki bodo omogočale trajnostno predelavo lesa in gradnjo.
Za prijavo na razpis morajo podjetja izpolnjevati določene pogoje, med drugim biti srednje velika ali mala podjetja (MSP), imeti registrirano dejavnost v ustreznih oddelkih, ne biti v finančnih težavah in imeti plačane prispevke in dajatve.
Upravičeni stroški za sofinanciranje vključujejo stroške gradnje, nakup opredmetenih osnovnih sredstev in stroškov nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev. Upravičena območja bodo verjetno vključevala celotno ozemlje Vzhodne Slovenije in specifična območja Zahodne Slovenije.
Podjetja morajo biti solventna in pripravljena na investicije, imeti morajo dobro razvito idejo in ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do FURS-a in javnih skladov. Nepovratna sredstva so na voljo le kot dodatek in pomoč pri izvedbi.
Več o javnih razpisih za lesno industrijo si lahko preberete tukaj: https://razpis.eu/razpisi/javni-razpis-za-predelavo-lesa/
Imate projekt na področju zgoraj omenjenih področji? Obrnite se nas in skupaj bomo pregledali ustreznost projekta za prijavo na javni razpis.
Za kohezijska sredstva bo v letih 2021 – 2027 skupno na voljo 3,2 milijarde evrov, dodatno pa bo slovenskih proračun namenil še 1,3 milijarde evrov za razvoj konkurenčnosti gospodarstva.
Na spodnji regionalni karti je razvidno, da bodo do največ sredstev upravičena podjetja v Vzhodni kohezijski regiji (modra oznaka), saj spada med slabše razvite regije. Velika podjetja na območju belega območja ne bodo upravičena do večina sofinanciran z javnih razpisov, sodelovala pa bodo lahko na razpisih za raziskave in razvoj.
Zaradi večje konkurenčnosti gospodarstev v Zahodni kohezijski regiji, predlagamo, da si projekte, kateri bi lahko bili primerni za prijavo na javni razpis, začnejo pripravljati prej in ne čakajo objave razpisov. S tem si pridobijo dodaten čas za pripravo dokumentacije in razvoj ideje.
Velik poudarek bodo javni razpisi dali tudi na obmejna problemska območja, ki obsegajo 86 občin. Pri večini javnih razpisov podjetja, ki imajo investicijo v eni izmed obmejnih občin, dobijo dodatne točke, ki so še kako pomembne za uspešnost na javnem razpisu. Nekateri razpisi pa so namenjeni zgolj podjetjem, ki imajo investicijo na teh občinah.
Kakšni javni razpisi se lahko pričakujejo v naslednjih mesecih?
Kateri javni razpisi bodo v naslednjih mesecih oziroma letih objavljeni ni mogoče trditi. Glede na izkušnje in cilje politik, se lahko napove javne razpise, ki bodo zasledovali:
- financiranje področja RRI v javnem in zasebnem sektorju na TRL 6–9 ter spodbujanja povezovanja,
- pilotno demonstracijski projekti na TRL 6–9,
- vavčerji za digitalno preobrazbo MSP podjetij,
- digitalizacija MSP (30 odstotkov subvencije, 70 odstotkov posojil),
- naložbe v osnovna sredstva, ki so neposredno povezana z RRI-dejavnostmi,
- RRI-procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo,
- RRI-dejavnosti v MSP ter velikih podjetjih,
- spodbude za procesne izboljšave,
- posojila s subvencijo obrestne mere,
- spodbujanje proizvodnje iz OVE – vetrne in sončne elektrarne,
- uvajanje krožnih poslovnih modelov,
- lesna industrija,
- spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja (ASI),
- krepitev digitalnih kompetenc,
- razvoj celostnih turističnih produktov v obliki avtentičnih turističnih doživetij (samo za vhodno kohezijsko regijo);
- trajnostni turizem,
- strategija za izstop iz premoga za območje savinjsko-šaleške ter zasavske regije.
Katere javne razpise lahko pričakujemo v drugi polovici leta 2023
Junija se naj bi končno pričele objave javnih razpisov iz kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027. Skupno je na voljo 3,1 milijarde evrov evropskih sredstev in še dodatna milijarda evrov prispevka iz slovenskega proračuna. V juniju so napovedani javni razpisi v vrednosti približno 60 milijonov evrov, ki bodo namenjeni različnim področjem, ne le podjetništvu.
TRI PREDNOSTNA PODROČJA SOFINANCIRANJA
Skoraj dve tretjini razpoložljivih sredstev EU bosta namenjeni trem področjem oziroma, kot je to definirano v programu črpanja kohezijskega denarja, prednostnim nalogam. Ta tri področja so Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost, Inovacijska družba znanja ter Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti.
Zelena preobrazba podjetji
V okviru zelene preobrazbe za podnebno nevtralnost se bosta spodbujala energijska učinkovitost in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, kamor sodijo med drugim ukrepi energetskih prenov stavb, tudi javnih, spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE), spodbujanje novih daljinskih sistemov na OVE, naložbe v pospešitev novih energetskih skupnosti, pretvorbo presežkov električne energije iz OVE ter za povezovanje omrežij za potrebe shranjevanja energije.
Spodbujanje digitalne preobrazbe podjetij
Na področju digitalne preobrazbe podjetij je za gospodarsko ministrstvo rezerviranih tudi 13 milijonov evrov za razpis P4D. Spodbujala se bo digitalna preobrazba MSP, razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu, prehod novonastalih podjetij v fazo hitrejše rasti, predvideni so tudi ukrepi za hitrorastoča podjetja
Sofinanciranje dviga mobilnosti
V okviru prednostne naloge Trajnostna (čez)regionalna mobilnost in povezljivosti se bo vlagalo v investicije v posodobitev in nadgradnjo železniškega omrežja TEN-T za izboljšanje učinkovitosti prevoza potnikov in tovora za doseganje standardov TEN-T ter umik tranzitnega tovornega prometa iz mestnih središč. Evropska sredstva bodo dobili tudi projekti na državnih cestah, ki bodo pozitivno vplivali na prometno varnost. Kar se prometni povezav tiče, je predvideno sofinanciranje nadgradnje železniške proge Maribor–Ruše, gradnje določenih etap tretje razvojne osi, državnega kolesarskega omrežja ter drugi ukrepi, kot so neinfrastrukturne naložbe za trajnostno mobilnosti.
Zadnja prednostna naloga – Inovacijska družba
V okviru prednostne naloge Inovacijska družba znanja bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport izvajalo razpis za sofinanciranje pilotnih in demonstracijskih projektov, skupno je načrtovanih 60,1 milijona evrov, sredstva bi se izplačevala v letih od 2025 do 2028, predvideni so tudi finančni instrumenti za omenjeni razpis, in sicer 20 milijonov evrov.
Za področje raziskav, razvoja in inovacij (RRI) je v načrtu 82 milijonov evrov sredstev EU, izplačila od leta 2025 do 2028, s tem da je večji del predviden v letih 2027 in 2028, nad 25 milijonov evrov na leto.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) naj bi razpisalo 31 milijonov evrov za RRI-projekte na razvojni stopnji TRL 3–6.
Slab milijon evrov bo namenjen krepitvi podpornega okolja, ki bo v pomoč podjetjem pri uvajanju umetne inteligence.
KREPITEV KONKURENČNOSTI
Med podporami, namenjenimi krepitvami konkurenčnosti MSP, bo šest milijonov evrov namenjenih, predvidoma prek razpisa, za področje krepitve blagovnih znamk. Za jamstva za bančna posojila bo prek kohezije namenjenih 54 milijonov evrov, ki bodo po načrtu izplačana.
Med ukrepi so omenjeni tudi vavčerji, ki jih podjetniki že dobro poznajo, saj gre za spodbude manjših vrednosti, za katere je treba izpolniti nekaj pogojev, če so ti izpolnjeni, je odobritev hitra. Predvidenih je 20 milijonov evrov sredstev EU. Prva izplačila so predvidena v letu 2024, zadnja pa v 2028.
Sofinancirala se bo tudi udeležba na mednarodnih sejmih, skupno bo na voljo 8,5 milijona evrov sredstev EU.
Pomembno je omeniti, da je izvedbeni načrt, ki je podlaga za črpanje sredstev, prilagodljiv in se lahko med izvajanjem spreminja glede na dejansko stanje in uspešnost črpanja.
PRIČAKUJEMO NOVA UGODNEJŠA POSOJILA PREKO SID BANKE
SID banka za drugo polovico leta napoveduje več novih programov financiranja za podjetja. Prvi program bo namenjen mikro, malim in srednjim podjetjem ter bo ponujal ugodna posojila v skupni višini 72 milijonov evrov. Posojila bodo na voljo julija ter bodo imela nižje obrestne mere in manj zahtevna zavarovanja kot bančni krediti.
SID Zelen za trajnostne naložbe
Drugi program, imenovan SID Zelen, bo namenjen trajnostnim in zelenim naložbam. Skupno bo na voljo 44,3 milijona evrov, posojila pa bodo krita s 70-odstotnim jamstvom. Najvišji znesek posojila bo 2 milijona evrov, z možnostjo povečanja na 7,5 milijona ali 15 milijonov evrov, ročnost pa bo lahko do 12 let.
SID Digitalen za inovativna podjetja
Tretji program, imenovan SID Digitalen, bo namenjen hitro rastočim in inovativnim podjetjem. Skupno bo na voljo 27,5 milijona evrov, posojila bodo krita s 40-odstotnim jamstvom. Ta posojila bodo namenjena financiranju inovacij, naložbam v intelektualno lastnino in digitalizacijo podjetji. Najvišji znesek in ročnost posojila bosta enaka kot pri programu za zelene naložbe.
Nov program za tehnološke inovacije
Poleg tega, SID banka načrtuje tudi objavo novega programa financiranja za spodbujanje tehnoloških inovacij. Ta program bo omogočal posojila v višini 18 milijonov evrov za razvoj in uvajanje novih tehnoloških procesov. Posojila bodo na voljo od sto tisoč do 15 milijonov evrov na projekt, z ročnostjo od 6 do 12 let.
Poseben program za podjetja, prizadete zaradi vojne v Ukrajini
Predvidoma oktobra bo SID Banka objavila poseben program za blažitev posledic vojne v Ukrajini in energetske krize. Skupno bo na voljo sto milijonov evrov posojil, pri čemer bo SID banka prispevala 75 milijonov evrov, preostalih 25 milijonov pa bo prispevalo MGTŠ. Ta program bo namenjen podjetjem vseh velikosti, ki so bile prizadete zaradi vojne v Ukrajini, s posebnim poudarkom na motnjah dobavne verige, neporavnanih plačilih in kibernetskih napadih. Znesek posojila bo lahko od sto tisoč do dveh milijonov evrov, odvisno od pomoči po začasnem okviru EU ali shemi de minimis. Ročnost posojila bo od dveh do 15 let, odvisno od vrste naložbe.
OSTAJA ŠE 93 MILIJONOV NEPORABLJENIH SREDSTEV
Skupno je podjetjem na voljo še 93 milijonov evrov neporabljenih sredstev iz kohezijskih sredstev 2014-2020. Ta sredstva so na voljo prek programa za raziskave in razvoj, kot tudi za portfeljska jamstva za MSP in RRI. Poleg tega bodo na voljo tudi drugi programi financiranja za turizem, naložbe in obratni kapital.
