Kje bodo nepovratna in povratna sredstva v letu 2023?
Leto 2022 je bilo v znamenju ogromno novih javnih razpisov, ki so naslavljali prednostna področja razvoja Evropske Unije. Z letošnjim letom pričakujemo javne razpise za povratna in nepovratna sredstva, ki izhajajo iz novih izvedbenih dokumentov in se nanašajo na črpanje kohezijskih sredstev 2021 – 2027. Trenutno so ti dokumenti še v pripravi, saj se dokončujejo projekti, ki so sofinancirani iz kohezije 2014-2020.
Pred kratkim je vlada z reorganizacijo ministrstev ustanovila novo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), ki je nadomestilo prejšnjo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Sporočili so, da bodo podrobnejši načrt razvojnih spodbud za leto 2023 sporočili nekje do sredi februarja.
Največ spodbud je po trenutnih informacijah za pričakovati za področje raziskav in razvoja, izredno velik poudarek pa bo na spodbujanju projektov, ki bodo prispevali k zelenemu prehodu gospodarstva, s fokusom na vpeljavo krožnega gospodarstva in povečana skrb za zmanjšanje podnebnih sprememb.
Že poznate osnovne principe na področju zelenega prehoda in krožnega gospodarstva? Slednje bo kmalu eden izmed pogojev za pridobitev ugodnejših financiranj ali prijave na javne razpise za nepovratna sredstva.
Katera področja bodo prišla v poštev za sofinanciranje?
Po navedbah MGTŠ bodo za sofinanciranje prišla v poštev naslednja področja:
- interventni ukrepi za omilitev posledic energetske krize: druga polovica 2022 in leto 2023 bosta v znamenju ukrepov za blažitev negativnih posledic energetske krize na gospodarstvo; sprejeta sta bila dva interventna zakona za sofinanciranje povišanih stroškov podjetij za energente;
- gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij: za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij, to sta savinjsko-šaleška in zasavska regija, je predviden sklad za pravičen prehod. Cilj je transformacija teh dveh regij za izstop iz premoga in prehod k dejavnostim z višjo dodano vrednostjo;
- raziskave in razvoj (RRI): velik poudarek bo na podpori projektom raziskav in razvoja, predvsem bo šlo za podporo projektom od razvojne faze TRL6, torej od faze prototipa do vstopa na trg;
- podjetništvo in internacionalizacija;
- krožno gospodarstvo;
- lesna industrija;
- turizem in
- šport.
Imate projekt na področju zgoraj omenjenih področji? Obrnite se nas in skupaj bomo pregledali ustreznost projekta za prijavo na javni razpis.
Za kohezijska sredstva bo v letih 2021 – 2027 skupno na voljo 3,2 milijarde evrov, dodatno pa bo slovenskih proračun namenil še 1,3 milijarde evrov za razvoj konkurenčnosti gospodarstva.
Na spodnji regionalni karti je razvidno, da bodo do največ sredstev upravičena podjetja v Vzhodni kohezijski regiji (modra oznaka), saj spada med slabše razvite regije. Velika podjetja na območju belega območja ne bodo upravičena do večina sofinanciran z javnih razpisov, sodelovala pa bodo lahko na razpisih za raziskave in razvoj.
Zaradi večje konkurenčnosti gospodarstev v Zahodni kohezijski regiji, predlagamo, da si projekte, kateri bi lahko bili primerni za prijavo na javni razpis, začnejo pripravljati prej in ne čakajo objave razpisov. S tem si pridobijo dodaten čas za pripravo dokumentacije in razvoj ideje.
Velik poudarek bodo javni razpisi dali tudi na obmejna problemska območja, ki obsegajo 86 občin. Pri večini javnih razpisov podjetja, ki imajo investicijo v eni izmed obmejnih občin, dobijo dodatne točke, ki so še kako pomembne za uspešnost na javnem razpisu. Nekateri razpisi pa so namenjeni zgolj podjetjem, ki imajo investicijo na teh občinah.
Kakšni javni razpisi se lahko pričakujejo v naslednjih mesecih?
Kateri javni razpisi bodo v naslednjih mesecih oziroma letih objavljeni ni mogoče trditi. Glede na izkušnje in cilje politik, se lahko napove javne razpise, ki bodo zasledovali:
- financiranje področja RRI v javnem in zasebnem sektorju na TRL 6–9 ter spodbujanja povezovanja,
- pilotno demonstracijski projekti na TRL 6–9,
- vavčerji za digitalno preobrazbo MSP podjetij,
- digitalizacija MSP (30 odstotkov subvencije, 70 odstotkov posojil),
- naložbe v osnovna sredstva, ki so neposredno povezana z RRI-dejavnostmi,
- RRI-procesi, prenos tehnologije ter sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo,
- RRI-dejavnosti v MSP ter velikih podjetjih,
- spodbude za procesne izboljšave,
- posojila s subvencijo obrestne mere,
- spodbujanje proizvodnje iz OVE – vetrne in sončne elektrarne,
- uvajanje krožnih poslovnih modelov,
- lesna industrija,
- spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja (ASI),
- krepitev digitalnih kompetenc,
- razvoj celostnih turističnih produktov v obliki avtentičnih turističnih doživetij (samo za vhodno kohezijsko regijo);
- trajnostni turizem,
- strategija za izstop iz premoga za območje savinjsko-šaleške ter zasavske regije.
